9. etapa La Serena - CopiapoSmo v Copiapu, glavnem mestu pokrajine Atakama v Čilu. Bivak je nekaj kilometrov izven mesta, ki je obkroženo z najbolj suho puščavo na svetu - Atakamo.
Po dnevu počitka v La Sereni tekmovalce čakajo tri najtežje etape, ki so že zahtevale nekaj odstopov in poškodb vozil.
Miran je prispel v cilj na 20.mestu. Zelo je utrujen in slabe volje, ker mu je na današnji etapi odpovedal GPS. Podrobnosti o vožnji brez instrumenta in vzroke okvare nam niso znane. Ko se odpočije se pogovorimo z njim.
Za nas je bila to prva etapa, ko smo od štarta do cilja neprekinjeno vozili. David je vztrajal, da se čimprej premaknemo v Copiapo in smo prispeli že nekaj minut pred podan. Vreme je bilo večinoma megleno in pršelo je, kar naenkrat pa smo zapeljali iz te meglice in nad nami se je pokazalo jasno nebo. Sonce je žgalo in hitro nam je postalo prevroče.
Na vzhodu Andi delajo senco in so vetrovi od tam izredno suhi. Iz obale vleče hladen morski tok, zaradi katerega je malo izhlapevanja. Rezultat je izredno suho območje v katerem niso zabeležili padavin že 40 let.
Videli smo kako postavljajo bivak in se zapeljali na sipine, ki pa niso čisto take, kot jih poznamo mi. Te planote so samo pokrite s peskom, ki je na trši podlagi.
Branko je bil danes v helikopterju. Michel je včeraj vse uredila.
"Brez težav, Michel uredi vse..", se je sama pošalila.
Zjutraj se je z avtobusom odpeljal do vzletišča in se spoznal z mladim, komaj 23-letnim pilotom in 21-letno kopilotko.
Krožili so nad progo in trikrat pristali. Na tleh je poslikal in posnel točenje goriva in dve kontrolni točki brzinca. V zraku pa naredil nekaj odličnih širokih posnetkov te etape, ki jih zadaj pripravlja za objavo.
Včeraj zvečer smo popravljali izpušno cev naše Toyote, ki zdaj že nekaj dni spušča prav grozne glasove. Za pomoč smo prosili Sugawarov tim. Mehanik mongolskega rodu, ki je zadolžen za tovrstna popravila nam je zavaril močno zdelano cev. Celo uro smo bili pod vozilom. Potrebno ga je bilo spraviti na dvigalko in sneti kolesa..
V zameno nas je prosil za cigarete, ki jih žal nismo imeli. Smo mu pa ponudili domač Joškov šnops. Prijel je stekleničko, nalil v zamašek in s prsti zajel žganje, se trikrat pošprical po glavi in izpil na dušek. Natočil je še enkrat in mi dal zamašek, počakal da spijem in mi ponudil roko.
Steklenička je bila hitro prazna. Pridružili so se nam še ostali mehaniki in imeli smo prav lep večer.
  Asia-Tmin popotniški blog
  Mišo Goriup
  Malo drugačna potovanja
  Miran Stanovnik
  puščavski lisjak
  El Chott
  Sahara Rallye de Tunisie