go adventure
o društvu     
odprave     
priprave     
tisk     
povezave     
fotogalerija     

stik     




   domov

   natisni

   zemljevid
iskalnik

   kolofon
Rest day - Valparaiso

Čeprav imamo danes prost dan v obalnem mestu Valparaiso, že cel dan sedimo v press centru in delamo. "Toliko slik še nismo nikoli pošiljali,...", slišim Branka zadaj za monitorjem.
fotoalbum Dakar 2009

Tudi mehaniki delajo s polno paro.. Bivak je danes odprt tudi za obiskovalce, zato je velika gneča. Še sama predsednica Čila Michelle Bachelet je skupaj s celo armado vojakov prišla v ta naš cirkus.




Nastanjeni smo blizu centra mesta v vojaški pomorski šoli. Dobro so opremljeni. Imajo stadion, bazene, veliko jedilnico in kopalnice - včeraj smo se po dolgem času oprhali z vročo vodo in se čisti lepo naspali. Dobro smo se odpočili.

V roke sem dobili spisek odstopljenih ekip in ta ni tako kratek, kot bi si mi vsi želeli. Tudi naš prijatelj Božo Ristič je odstopil. Ni zmogel. Iz etape v etapo je prihajal bolj izčrpan in zjutraj odhajal nespočit na naslednjo, dokler mu dokončno ni zmanjkalo moči. Še tisti večer pred odstopom sva govoril in je bil videti močno utrujen.

Včeraj zvečer sva z Brankom odšla na krajši potep pomestu, da se malo razhodiva in narediva kakšen dober nočni posnetek s fotoaparati. Že med vzpenjanjem na vrh hriba, nas je starejši gospod prijazno opozoril, češ da je nevarno in tolpe kradejo. Ko sva se že obračala nazaj proti osvetljenemu centru mesta, nas je mimoidoča gospa ponovno opozorila na nevarnost. Sumničavo sva se pogledala in se hitro obrnila, da bi po najkrajši poti prišla do bivaka. Kar naenkrat priletita dve osebi za nama in meni prvi poskuša strgati aparat iz ramena. Močneje ga primem, da ga roparju ne bi uspelo odvzeti. Še dvakrat je sunkoma potegnil in ko je videl, da aparata ne bom izpustil, je potegnil pištolo in mi jo prislonil na glavo. "Spusti", je vse kar sem razumel.
Spustil sem in se še isti hip ustrašil za Branka, da se ne bi zapodil v lov za njim. Branko in drugi ropar sta molče opazovala kaj se dogaja z mano in kako je prvi tat že bežal z mojim fotoaparatom dol po ulici. Branko se je že pripravil, da bi ga poskušal ujeti a mu je tisti hip tudi njemu drugi ropar zagrozil s pištolo. Opozoril sam Branka, naj pusti vse skupaj in takrat jo je še drugi ropar popihal.
Zelo neprijetna situacija;  važno, da sva z Brankom odnesla celo kožo.
Pozneje v bivaku, mi je nekaj novinarjev zaupalo podobne situacije..



Jutri štartamo 8. etapo proti 650km oddaljenem mestu La Serena. Po čilenski obali se obračamo proti severu.
Miran je dobro uvrščen. Včeraj je v bivak prišel vidno utrujen. Grmovje s čvrstimi vejami ga je med vožnjo tolklo po rokah, komolcih in ramenih. Ni nosil rokavic s kevlarsko zaščito, ker nobeden ni pričakoval takega terena. Imel je precej podplutb in potolčena zapestja. Med dirko zaradi adrenalina bolečin ni čutil, pozneje pa ga je hudičevo bolelo. Včeraj se je ob osmih zvečer ulegel in se danes zjutraj ob osmih zjutraj zbudil. Dobro se je odpočil.
Motor mu dobro dela. Se pa redči ekipa, ki jo podpira Sugawara. Samo še eden Švicar je ostal. Včeraj sva govorila in dal je zanimivo izjavo: "Upam, da bo ta del dirke bolj razgiban, bolj zanimiv. Lažje bi prenašali napore... Velike razdalje so za motoriste izredno naporne. Še dodatnih 300km transferja po dolgem brzincu, te izčrpa do konca."


Sugawara in Takuma Aoki


Asia Tmin   Asia-Tmin popotniški blog

Mišo Goriup   Mišo Goriup
  Malo drugačna potovanja

Miran Stanovnik   Miran Stanovnik
  puščavski lisjak

El Chott   El Chott
  Sahara Rallye de Tunisie