go adventure
o društvu     
odprave     
priprave     
tisk     
povezave     
fotogalerija     

stik     




   domov

   natisni

   zemljevid
iskalnik

   kolofon
4. etapa Jacobacci - Neuquen

Zapustili smo Jacobacci. "Mesto inženirja Jacobacci" ga ponosno kličejo domačini. Pripeljal je železnico iz Atlantske obale v Ande in temu primerno smo bili nastanjeni tudi mi. Bivak so organizatorji postavili na železniške tire. V vetrovnem večeru smo se stiskali v zavetju večjega šotora in čakali pred vhodom press centra, ki ga zaradi neugodnih razmer niso odprli.



Danes ob 5:30 zjutraj smo želeli Mirana pospremiti, a je bil štart brzinca čisto na drugem koncu.
Etape se zelo razlikujejo in če smo bili v Afriki vajeni spremljati tekmovalce ves čas in smo vozili skoraj po njihovi progi, so tu štartne rampe tekmovalcev in asistence ponekod daleč stran.
Odpeljati se moramo 80km stran in se nato spet vrniti na svoje štartno mesto.

Tudi proge same se razlikujejo. Na zemljevidu poiščemo najkrajšo pot, ki se iz naše približa tekmovalni progi, se po teh stranpoteh zapeljemo v bližino in od tam spremljamo tekmovalce. Počakamo, da Miran zapelje mimo in se hitro vrnemo nazaj na svojo progo vpisano v potovalni knjigi.
Danes smo bili priča dosti nevarni situaciji. Ustavili smo se, preverili, če je stranska pot primerna in preden smo zavili je mimo priletel asistenčni avto, ki je za las švignil mimo nas... za njim pa še kamion. Bilo je resnično za eno las..
Vozila na teh makadamskih cestah vzdigujejo goste oblake čisto drobnega prahu, ki se ne poleže tako hitro in se med prehitevanjem ali vožnji mimo, skozi te oblake ne vidi čisto nič.
Mimo zapelješ tako, na slepo. Presodiš kako bo vozilo pred tabo vozilo, po občutku zapelješ mimo in upaš, da voznik pred tabo ne bo spreminjal smeri. Vozimo 120km/h in je na trenutke vožnja tvegana. Vozimo tudi po cestah, ki so odprte za promet in v nasprotni smeri tudi srečamo kakšno vozilo, ki ga običajno ob cesti popravljajo domačini.



Počasi se jasni. Pokrajina je fenomenalna. Prostrane prerijske ravnine z malo vegetacije, nekaj nizkih grmičkov, vmes pa prod in prah. Ko stopimo iz Toyote se nam čevlji v ta vulkanski prah pogreznejo do polovice.
Vidimo valovite skalnate hribe in nad njimi dolge razpihane bele oblake. Vozimo se ob velikem jezeru, ki mu ni videti konca. Teren se počasi spreminja. Prečkali smo reko Rio Negro in pod kolesi čutimo kamenje.
Eden od GPS-ov nam je včeraj odpovedal. Vozili smo z drugim, v katerem nimamo vnešenih poti južne Amerike. Opazovali smo celino, na eni strani Tihi, na drugi Atlantski ocean in se orientirali kar na približno. Zvečer je tehnikom na srečo uspelo GPS popraviti.

Mehaniki so celo noč popravljali Miranov motor. Vsi smo bili slabe volje in nerazpoloženi.
Ko je danes peljal mimo nas, se mi je zdelo, da ne "tišči" tako kot bi moral. Čakali smo ga ob stranski cesti, kjer se prikluči več poti. Zgrešil je zavoj, popravil in odpeljal naprej.
"Nekaj ne štima, ni skoncentriran..", pravi Branko in upam, da se moti..



Ljudje nas na vsakem prihodu v kraj pozdravljajo, se nas dotikajo in pred nas mečejo listke s pozdravi. In čeprav jim skušamo razložiti, da nismo tekmovalci, nas vseeno prosijo za podpis, stisk roke... Stara gospa nam je dala majhno podobico svetnika, ki smo jo postavili na armaturo. Rekla je, da nam bo prinesla srečo in nas varovala.

Miran se je pripeljal na 17. mestu in je po 4. etapi na 16. mestu v skupnem seštevku.
1. Coma (ESP) KTM  
2. Street (USA) KTM
3. Fretigne (FRA) YAMAHA    
...
16. Stanovnik (SVN) KTM

Asia Tmin   Asia-Tmin popotniški blog

Mišo Goriup   Mišo Goriup
  Malo drugačna potovanja

Miran Stanovnik   Miran Stanovnik
  puščavski lisjak

El Chott   El Chott
  Sahara Rallye de Tunisie