Dvanajsta etapa Ayoun - Kayes

Zapustili smo Ayoun, prečkali Mavretansko-Malijsko mejo in skozi nešteto vasi prispeli do Kayesa.
Kot asistenčno vozilo smo imeli drugo pot od tekmovalcev in se z njimi nismo srečali do cilja. Proga je bila 484km dolga in od tega so tekmovalci imeli 257 brzinca.

Peterhansel in Luc Alphand
foto Darij N.

Naša pot je bila polna omejitev, ki smo se jih morali zdaj strogo držati. Vozil sem sam in nenehno pazil na kazalec hitrosti. Vozili smo 80-90km/h, v naseljih dosti manj, še pod 30km/h, zato pa smo imeli več časa za slikanje. V vaseh smo naredili nekaj res dobrih posnetkov.
Ob cesti smo videli že prvi Baobab, drevo, ki je značilno za to geografsko višino. Po njih vidimo, da smo na višini Senegalskega Dakarja in od zdaj naprej, se bomo pomikali samo še proti vzhodu.

Na lovu
foto Branko B.

Miran je etapo odlično zvozil. Pravi, da je bila proga tehnično zahtevna in je z vožnjo zadovoljen. Tudi mi smo.
Skupaj sedimo, kramljamo in pijemo vsak svoje pivo. Tekmovalci ves čas prihajajo, mi pa opazujemo kje se bosta prikazala še Mišo in Janez. Prijetno je tukaj, v ozračju je čutiti da se približujemo cilju. Tudi kamp in letališče je dobro pripravljeno, mirno lahko plačujemo z evri in pivo prodajajo. Po enem tednu sem se spet stuširal in opral srajco, ki je po slabi uri že suha in oblečena. Vse to samo primore k dobremu vzdušju :)
Tudi Thomas pride večkrat mimo, spije pivo in gre nazaj razstavljati motorje.

Med vožnjo smo videli fanta, ki so ga med dirko povozili. Nesreče se še vedno dogajajo.
Ob progi je v okolici vasi tudi po nekaj 100 otrok. Vsi mahajo in starejši ploskajo, cela vas pride na to predstavo. V Mavretaniji smo prej dobili kamen v avto, kot pozdrav domačinov..

Adam in otroci
foto Darij N.

Branko je danes želel z letalom iz Ayouna v Kayes. Peljal bi ga Miranov znanec, bolgarski pilot, ki z starim ruskim transporterjem leti nad afriško savano. Zjutraj smo ga pustili na letališču in šli naprej. Med vkrcavanjem, ga je ustavil varnostnik, češ da s tem tovornim letalom ne sme leteti. Kljub prepričevanju pilota, ga ni pustil zdraven.
In na vso srečo - letalo je bilo namenjeno v Tambacoundo :) Dva dni se ne bi videli..
Na letališču je ostal sam, samo še eno manjše letalo polno "direktorjev" je pozneje razlagal Branko, je bilo na progi, pa se je strpal vanj in se z njimi pripeljal do Kayesa.

V Sugawara teamu imajo zdraven žensko, ki skrbi za vse. Okrog nosi veliko beta kamero, dela intervjuje med tekmovalci, kuha, pospravlja, pomaga "šraufat" motorje in nam vsem nosi hrano. Prej je prišla k nam in nas prosila, če ji damo potne liste, da bo že ona uredila vse papirje. Prav neverjetna je :)

Kondo
foto Branko B.

Danes je prvi dan, ko bi morali začeti s tabletami proti malariji. Sam sem se odločil, da jih ne bom jemal, prav tako Branko, Žiga in Miran. Oblekli si bomo majice z dolgimi rokavi, dolge hlače in se našpricali. Mogoče ta odločitev ni zdrava, ampak je teren sorazmeroma suh in v bližini nisem opazil stoječih voda ali močvirij.