Četrta etapa Er Rachidia - Quarzazate

Danes smo imeli slab dan. Naš motorist Tomaž je dirko odstopil. Na 220km etape si je pri padcu zlomil zapestje. Zdaj smo pri njemu v poljski bolnišnici na letališču, tukaj v Ouarzazatu.

Na letališču
foto Darij N.

Teren je bil trd. Same skale in kamenje. Izredno nevarno.
Tomaž je začel dobro, dokler ga niso dohiteli prvi tekmovalni avtomobili.
Z še enim motoristom sta vozila vzporedno, dokler ga ni začel opozarjati Sentinel (opozorilo na GPS napravi, da je drugo vozilo preblizu).
Motorista sta zavila vsak v svojo stran, Tomaž se je skušal umakniti v levo in spustiti mimo še vozilo za seboj in zapeljal v jarek, ki ga ni videl.
Vrglo ga je še kakšnih 20m pred motor in pristal je na kamnitih tleh.
Čeprav je vedel, da ima poškodovano zapestje, je pobral motor in se odpeljal naprej. Kljub neznosnim bolečinam je vozil še vse do prve kontrolne točke (CP1), še cele 4h.
Zdravniki so mu pozneje rekli, da njegova odločitev ni bila ravno primerna, saj se je zlomljena kost med prsti in zapestjem premaknila.
Zlom falang sicer ni hud, se pa lahko grdo zakomplicira, če ta prereže kakšen živec.

Seveda je bilo govora o varjantah, da bi nadaljeval dirko, a so mu zdravniki in mi to striktno odsvetovali. Dobil je opornico in zdravilo proti bolečinam, ki so se zaradi padca razširile povsod.

Zgodila pa se je še ena nesreča s smrtnim izidom. Južnoafriški 29. letni motorist Elmer Symons je na 140km brzinca padel na izredno nevarnem delu proge. Kljub hitri pomoči je umrl na kraju nesreče.

Tudi mi smo imeli nekaj težav na tem trdem, kamnitem terenu. Do cilja smo po brezpotjih približno 100km vozili 5ur po takem terenu, da je bilo groza.

Danes je kamp razdeljen. Motoristi bodo prespali na koncu današnjega brzinca, cca. 170km od Ouarzazata, kjer bodo jutri nadaljevali peto etapo do Tan tana. Mirana nismo obiskali, ker se nam je mudilo naprej v Ouarzazate, kjer je ležal Tomaž.
Od tovornjakarjev še nimamo nobenih obvestil. Vedno nas preganja čas, vse stvari rešujemo sproti. Zdaj se začenja pravi Dakar.
Slik še nimamo. Bova z Brankom poskušala kaj narediti. Danes nas čaka še čisto vse, se pogovoriti in poiskati najboljšo pot in plan za jutri, postaviti šotor, jesti in upamo, da tudi spati. V celem dnevu smo pojedli samo vsak svoj zavojček krekerjev..

Zjutraj sem dobil klic iz Mobitela, če vem kolikšen je račun za pošiljanje podatkov čez GPRS kartico, ker smo presegli 600EUR.. So nas pač opozorili, ker so smatrali, da je ukradena ali je kaj drugega narobe.
Ker smo prekoračili hitrostno omejitev v Maroku smo plačali kazen 500EUR. Med kontrolo GPS-ov, so nam povedali, da je na tistem delu, kjer smo vozili omejitev 100km/h in smo vozili prehitro.
Skupaj smo se odločili, da moramo malo "ustaviti konje", da bo potrebno bolj premišljeno nadaljevati dirko, sicer tudi mi ne pridemo do Dakarja. Ta pa bo samo še hujši, dražji in bolj problematičen. To sicer še ni velik problem, ampak vseeno moramo pazit na vse. Na vožnjo, naše naloge in delo.
Dakar je podoben areni, kot gladiatorske igre..

Slike bomo poskušali danes poslati iz kakšnega CyberCafeja, če katerega dobimo. Malo se še lovimo s časom in kot sem prej omenil, stvari rešujemo sproti.

Danes je malo topleje. Včeraj ponoči je temperatura padla pod ničlo in ob 5:30h zjutraj, ko smo se odpravili na pot je bilo še vse zamrznjeno.